Knjižice z opisniki

V projektnem obdobju 2016-2022 pripravljamo knjižnice z opisniki temeljnih zmožnosti:

  • digitalna pismenost (IKT),
  • sporazumevanje v tujih jezikih,
  • socialne in državljanjske kompetence ter
  • kulturna zavest in izražanje.

Knjižice z opisniki kratko opisujejo en del temeljne zmožnosti – samo bistvo temeljne zmožnosti – in jo poskušajo narediti čim bolj življenjsko. V knjižicah je poleg splošnega opisa in konkretne prilagoditve temeljne zmožnosti predstavljena tudi poglobljena refleksija o temeljni zmožnosti v izobraževalni praksi izkušenih učiteljev in mentorjev ter ekspertov, ki se raziskovalno in teoretično ukvarjajo s področjem temeljne zmožnosti.

Opisniki so uporabno in koristno orodje predvsem za izobraževalce odraslih, načeloma pa v pomoč vsakomur, ki se ukvarja z izobraževanjem odraslih, ali odraslim pri prepoznavanju pomena in mesta temeljne zmožnosti v njihovem vsakodnevnem življenju.

Digitalna pismenost

Knjižica predstavlja podroben opis temeljne zmožnosti digitalna pismenost, ki pomeni zmožnost posameznika, da uporablja in deluje v digitalnem svetu. Digitalna pismenost je zmožnost varne in kritične uporabe tehnologij informacijske družbe na različnih področjih: pri delu, v prostem času in za sporazumevanje z drugimi. Ključni sestavni del te zmožnosti je digitalna kompetenca. Ta zmožnost zajema kritično in varno uporabo digitalne tehnologije pri delu, za osebne potrebe v prostem času ter pri sporazumevanju. Pri tem je temeljno računalniško znanje, kot je uporaba računalnika za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih na internetu, zgolj podlaga, ki omogoča spoznavanje drugih, hitro razvijajočih se digitalnih orodij.

Sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti

Knjižica predstavlja podroben opis temeljne zmožnosti sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti, ki zajema sposobnost podajanja in sprejemanja informacij v različnih jezikih, sposobnost medkulturnega razumevanja in uporabo tujega jezika v ustreznih okoliščinah. Za zmožnost sporazumevanja v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti je nujno potrebno zelo različno znanje, kot je na primer poznavanje temeljnega besednjaka in slovnice, zavest o primernih in v jeziku uveljavljenih oblikah najsplošnejših besednih zvez pa tudi registrov jezika – to zajema vsaj delno poznavanje nenapisanih socialnih dogovorov, kulturne vplive, spremenljivost ter aktualno rabo jezikov.