Več o projektu

Projekt je obsegal dva vsebinska sklopa:

Razvoj pismenosti

Izobrazba in izobraževalne priložnosti predstavljajo pomemben dejavnik razvoja in izboljševanja človeškega kapitala za povečevanje produktivnosti, konkurenčnosti, za izboljševanje socialnega in kulturnega kapitala. Ljudje, ki so izključeni iz vseživljenjskega učenja, predstavljajo za sodobne družbe nevarnost za ohranjanje gospodarske konkurenčnosti in družbene kohezije. Prav zato Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS 2011 (v nadaljevanju Bela knjiga) namenja poseben poudarek odraslim z manj kot popolno srednješolsko izobrazbo ter z značilnostmi, ki jih uvrščajo med ranljive skupine odraslih, kot so starejši, mlajši osipniki, migranti, osebe s posebnimi potrebami, etnične manjšine in moški. Za skupine, ki so prikrajšane z vidika vključevanja v vseživljenjsko učenje, je treba ustvarjati nove možnosti in priložnosti za vključevanje v učenje in pridobivanje temeljnih zmožnosti in ključnih kompetenc za uspešno delovanje na trgu dela in socialno vključenost. To lahko dosegamo tudi s pomočjo razvoja ustrezne in kakovostne programske ponudbe, z ustreznim izobraževanjem in usposabljanjem strokovnih delavcev ter z ustvarjanjem primernih in kakovostnih učnih virov.

ACS je zadnji dve desetletji razvijal nove pristope in programe za odrinjene skupine odraslih. Za to delo je usposabljal omrežja izvajalcev in strokovnih delavcev, ki v svojih lokalnih okoljih izvajajo te programe in ponekod tudi razvijajo nove programe, prilagojene lokalnim danostim in potrebam. V podprojektu Razvoj pismenosti smo z vidika ustreznosti, dostopnosti, kakovosti in učinkovitosti presojali tisti del neformalne izobraževalne ponudbe za odrasle, ki prispeva k razvoju pismenosti in temeljnih zmožnosti odraslih oziroma spodbuja k nadaljevanju ali ponovnemu vključevanju odraslih v izobraževanje, na trg dela ali v družbo. Za skupine, ki so prikrajšane z vidika vključevanja v vseživljenjsko učenje, smo s posodabljanjem izobraževalne ponudbe ustvarili nove možnosti in priložnosti za vključevanje v učenje in pridobivanje temeljnih zmožnosti in novega znanja za uspešno delovanje na trgu dela in socialno vključenost.

Temeljni cilji podprojekta so bili:

  • evalvacija javno veljavnih programov za razvoj pismenosti odraslih (skupaj 7 programov) in programov za usposabljanje strokovnih delavcev (6 programov),
  • oblikovanje strokovnih podlag in prenova programov za ciljne skupine in za strokovne delavce,
  • oblikovanje strokovnih podlag in scenarijev za razvoj 5 IKT gradiv za odrasle,
  • priprava in pilotna izvedba novega programa za mlade osipnike in programa za usposabljanje strokovnih delavcev,
  • promocija in obveščanje strokovne javnosti o rezultatih projekta.

Rezultati projekta podpirajo uresničevanje ciljev in ukrepov v Beli knjigi, kjer je v predlogih rešitev za neformalno izobraževanje zapisano, da se kot javni interes zagotovi razvoj novih izobraževalnih oblik, programov in iniciativ za ranljive ciljne skupine, namenjenih razvoju temeljnih spretnosti in ključnih kompetenc za podporo socialni vključenosti in vključevanja v sodobne informacijsko – komunikacijske tokove.

Rezultati dela na področju vsebinskega sklopa Razvoj pismenosti so objavljeni tukaj.

Ugotavljanje in priznavanje učinkov neformalnega učenja

Neformalno pridobljeno znanje ima v družbi neprecenljivo vrednost in je obvezno dopolnilo k formalnemu znanju. Neprepoznano in neizrabljeno pomeni veliko gospodarsko pa tudi družbeno ‘izgubo’. Vrednotenje in priznavanje neformalnega učenja in izkušenj je zato eden ključnih ukrepov, ki podpira uresničevanje koncepta in strategije vseživljenjskega učenja, saj omogoča, da se vrednoti in priznava vse učenje, ne glede na življenjsko obdobje in učno okolje, v katerem učenje poteka.

Rezultati vsebinskega sklopa Ugotavljanje in priznavanje učinkov neformalnega učenja so predstavljeni tukaj.

Rezultati dve in pol letnega projekta so bili strokovni javnosti predstavljeni na zaključni konferenci z naslovom Za odrasle ustvarjamo nove priložnosti, ki je bila 7. decembra 2011 v Grand hotelu Union v Ljubljani. Gradiva s konference so dostopna na spletni strani zaključne konference projekta.

V okviru celotnega projekta smo opravili pomemben strokovni razmislek o tem, kako uspešni smo v Sloveniji pri vključevanju ranljivih skupin odraslih v izobraževanje in usposabljanje in kakšne so dobre prakse ter smernice za nadaljnje delo izobraževalcev odraslih na tem področju v naslednjih letih. Naredili smo nekaj pomembnih korakov naprej pri razvoju koncepta vrednotenja in priznavanja ter pri umeščanju področja v izobraževanju odraslih. Srečevanje in povezovanje nosilcev različnih strokovnih in političnih dejavnosti na tem področju v skupno delovno skupino, izmenjava pogledov ter preučevanje primerov iz aktualne prakse vrednotenja in priznavanja pa lahko v prihodnje bistveno poveča možnosti tudi za celovito sistemsko ureditev področja priznavanja.

Delo smo nadaljevali v okviru nadaljevanja projekta v obdobju 2011–2014, pri čemer je bil največji izziv vpeljevanje prenovljenih in novih programov v prakso ter soočanje z razvojnimi izzivi, kot so:

  • priznavanje neformalno pridobljenega znanja,
  • svetovalno in podporno delo za pripadnike ranljivih skupin pred, med in po vključitvi v izobraževanje,
  • posodabljanje temeljnega usposabljanja strokovnih delavcev z vidika razvoja in ugotavljanja temeljnih zmožnosti in ključnih kompetenc pri odraslih v lokalnih okoljih,
  • stalno strokovno izpopolnjevanje strokovnih delavcev in skrb za razvoj kariere,
  • strokovno in razvojno delo z omrežjem ustanov, ki podpirajo ugodno okolje programe in svetovanje posameznikom,
  • ustvarjanje primernih sistemskih pogojev za izvajanje programov, ki podpirajo doseganje predvidenih učinkov programov ter
  • zavezanost promociji pismenosti in temeljnih zmožnosti na nacionalni in lokalnih ravneh.
Osebna izkaznica projekta

Vodja projekta na ACS: Metka Svetina
Koordinatorica projekta: mag. Estera Možina (T: 01 5842 591; E: ester.mozina@acs.si)
Sodelavci projekta na področju pismenosti: dr. Petra Javrh, Katja Bider, Manuel Karan
Skrbnik pogodbe: Marko Šiška
Vrednost projekta: 443.965,81 EUR, od tega prispeva Evropski socialni sklad 85 % ali 377.370,93 EUR, Ministrstvo za šolstvo in šport pa 15 % ali 66.594,88 EUR.
Obdobje izvajanja projekta: 1. 1. 2009 – 31. 12. 2011