Sporazumevanje
v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti
Temeljna zmožnost sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti predstavlja sposobnost podajanja in sprejemanja informacij v različnih jezikih, sposobnost medkulturnega razumevanja in uporabo tujega jezika v ustreznih okoliščinah.
Zakaj?
Tuji jeziki so tisti, ki se jih posamezniki posebej učijo in niso materni jezik. Posameznikova stopnja usposobljenosti v tujem jeziku je odvisna od štirih področij, ki so lahko glede na raven sicer zelo različne in v skladu s posameznikovimi potrebami.
Pomembno je, v kolikšni meri je posameznik vešč branja, poslušanja, govorjenja in pisanja ter učenja učenja tujega jezika. Pomembna je tudi naravnanost, da se jezika načrtno uči in ponavlja naučeno. Po drugi strani na stopnjo usposobljenosti vplivajo tudi posebnosti posameznega jezika ter posameznikovega družbenega in kulturnega ozadja, trenutne potrebe in interesi.
Branje
Razumevanje bistva besedil in primerjanje različnih virov informacij, branje za iskanje osnovnih informacij, glasno razumljivo branje
Govorno razumevanje in izražanje
Izražanje želja in potreb, sporočanje navodil, pogovor o znanih vsakdanjih temah, predstavljanje, iskanje in zbiranje informacij, uporaba vljudnostnih fraz, sporazumevanje v skupini in v konkretnih vsakodnevnih situacijah, govorno nastopanje, obnova besedila
Pisno izražanje
Samostojno pisanje besedil in pisanje po nareku, izpolnjevanje obrazcev, dopisovanje, pisno povzemanje (slišanega ali prebranega), pisno prevajanje iz tujega jezika v materinščino (in obratno)
Učenje učenja
Uporaba učnih virov, samostojno učenje in obnavljenja znanja, načrtovanje učenja
Izobraževalni film
Poučna zgodba gospe Irme Pureber pokaže, kako pomembno je obvladovanje vsaj enega tujega jezika, ne le za praktično vsakodnevno življenje, pač pa tudi za delo in konkurenčnost na trgu delovne sile. Tudi Irmini prijatelji in znanci spregovorijo o svojem znanju tujih jezikov in razgrnejo mnoge težave in zmage pri krepitvi te temeljne zmožnosti.
Uporabnik video učnega gradiva skozi osebno zgodbo spoznava temeljno zmožnost sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti ter si izoblikuje razumevanje o tem, kako pomembna je ta temeljna zmožnost v današnjem času globalizacije, povezovanja kultur, ekonomije in ljudi. Tuji jeziki so tisti, ki se jih posamezniki posebej učijo in niso materni jezik.
Knjižica z opisniki
Za zmožnost sporazumevanja v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti je nujno potrebno zelo različno znanje, kot je na primer poznavanje temeljnega besednjaka in slovnice, zavest o primernih in v jeziku uveljavljenih oblikah najsplošnejših besednih zvez pa tudi registrov jezika – to zajema vsaj delno poznavanje nenapisanih socialnih dogovorov, kulturne vplive, spremenljivost ter aktualno rabo jezikov.
Namen knjižice z opisniki temeljne zmožnosti Sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti je v prvi vrsti odraslim iz ranljivih ciljnih skupin omogočiti pridobivanje osnovnega znanja in informacij o temeljni zmožnosti na njim razumljiv način ter možnost samoocenjevanja oziroma umestitve v ustrezno raven.
Kako dobro razvita pa je tvoja temeljna zmožnost sporazumevanje v tujih jezikih?
Izboljšaj svojo temeljno spretnost
Temeljno zmožnost sporazumevanje v tujih jezikih lahko posebej razvijate v naslednjih programih za odrasle:
Programi
- UŽU – Most do izobrazbe
- UŽU – Delovno mesto
- UŽU – Beremo in pišemo skupaj
Več informacij
Več informacij o posameznih programih dobite pri vam najbližji organizaciji za izobraževanje odraslih, ki je vključena v javno mrežo za informiranje in svetovanje.
Seznam najdete na spletni strani ISIO.
Kaj so povedali
˝Osebo, ki je zame zgled dobre prakse za temeljno zmožnost sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti, sem spoznala v enem izmed programov izobraževanja odraslih. Izhaja iz kmečke družine in živi v značilnem podeželskem okolju; da se pripelje v mesto, mora prestopiti z enega avtobus na drugega. Na prvi pogled je zelo tiha in zadržana. Kar nekaj časa je trajalo, da je povedala kaj več o sebi. V njenem primeru je učenje najprej potekalo samoiniciativno in samostojno s poznejšo podporo učiteljev. Kljub izrazito šibkem znanju na začetku je dosegla raven znanja jezika, ki presega osnovne komunikacijske spretnosti in branje osnovnih besedil.˝
»Po spremljanju konkretnega udeleženca ugotavljam, da je pri temeljni zmožnosti sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti težko postaviti razmejitev med temeljno in poklicno zmožnostjo, saj je jezik orodje sporazumevanja na
osebnem in poklicnem področju; pri tem komunikacija na poklicnem področju ne izključuje temeljnih tem in vsebin, ki naj bi bile del temeljnih zmožnosti. Ugotovila sem, da je bilo pri konkretnem udeležencu na primer prav poznavanje strokovnega področja motivacija za učenje jezika nasploh.«