Model programov

V Sloveniji se je uveljavil nekoliko drugačen prijem pri izboru temeljnih možnosti kot v evropskih političnih pobudah. Izbor izhaja iz dvajsetletnih izkušenj slovenskih strokovnjakov pri izvajanju programov izobraževanja za ranljive skupine. Izbranih in v model umeščenih je osem ključnih zmožnosti.

Nabor temeljnih zmožnosti v slovenskem modelu

  • jedrna pismenost (to je v evropski opredelitvi »sporazumevanje v maternem jeziku«)
  • sporazumevanje v tujih jezikih
  • matematična kompetenca
  • digitalna pismenost
  • vseživljenjsko učenje (to je v evropski opredelitvi »učenje učenja«)
  • socialne in državljanske kompetence
  • samoiniciativnost in podjetnost
  • splošna poučenost/znanje (kjer sta združena »kulturna zavest in izražanje« ter »naravoslovje« in »tehnika« iz evropske opredelitve)
Za razvijanje konkretnega procesa učenja pa sta tako opredelitev modela temeljnih zmožnosti kot sam izbor osnovnih in prečnih temeljnih zmožnosti presplošna. Zato je pri razvijanju in še posebno pri izpeljevanju izobraževalnih programov nujno izhajati iz spoznanj o  izobraževalnih potrebah in interesih posamezne ciljne skupine. Izobraževalci se morajo pri svojem delu neposredno in sami odločati o tem, katere osnovne in katere prečne zmožnosti razvijati pri odraslih, kako v izobraževalnih programih krepiti posamezne sestavine (spoznavno, čustveno, akcijsko) in kako vključevati izkušnje in krepiti refleksijo odraslih.

Shema modela

Izvirnost slovenskega modela programov za pismenost je prav v tem, da programi najprej nagovorijo skozi temeljno praktično potrebo odraslih, nato skušajo čim bolj pozitivno oblikovati novo, pozitivno izobraževalno izkušnjo in s tem povzročiti novo/nadaljnjo potrebo po učenju oziroma udeležbo v kateri od oblik izobraževa­nja, kakor je prikazano na spodnji shemi (Javrh, 2011).

 

 

Ključna sprememba, ki nastane kot posledica posameznikove vključitve v izobraževanje, je sprememba izobraževalne izkušnje. Do te vodilne spremembe prihaja od znotraj – od negativnih, frustrirajočih doži­vetij med šolanjem k zanimivim, osvobajajočim se in vizije polnim doživetjem v skupini dobro delujočih učečih se – in je lahko ena od temeljnih poti iz začaranega kroga.

Taka sprememba je tudi način, da bo izobraževanje zagotovilo dolgoročne učinke pri ranljivih skupinah odraslih – paradigmatsko spremembo v pogledih na pomen učenja in vseživljenjskega prizadevanja za razvoj slehernega odraslega (prav tam, 2011).

Vir

  • Javrh, P. (ur.) (2011). Obrazi pismenosti. Spoznanja o razvoju pismenosti odraslih. Ljubljana: ACS.