TEMELJNA ZMOŽNOST
Sporazumevanje
v maternem jeziku
Sporazumevanje v maternem jeziku je sposobnost izražanja in razumevanja pojmov, misli, čustev, dejstev in mnenj v pisni in govorni obliki (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje) ter jezikovno medsebojno delovanje na ustrezen in ustvarjalen način v vseh družbenih in kulturnih okoliščinah, kot so izobraževanje in usposabljanje, delo, dom in prosti čas.
Zakaj?
Sporazumevanje v maternem jeziku obsega vrsto znanj, spretnosti in vedenj na zelo različnih ravneh, saj to temeljno zmožnost pridobivamo in širimo od rojstva.
Ta temeljna zmožnost je tesno povezana z razvojem posameznikovih kognitivnih sposobnosti, da razume svet in se poveže z drugimi ljudmi. Pri tem mora posameznik obvladati besednjak in slovnico, poznati različne funkcije jezika, vrste besedne interakcije (različne vrste in načini izmenjavanja sporočil v maternem jeziku), vrste literarnih in neliterarnih besedil, poglavitnih značilnosti različnih slogov in jezikovnih zvrsti ter spremenljivosti jezika in sporazumevanja glede na okoliščine.
Branje
Branje in razumevanje različnih besedil za učenje in užitek, branje za iskanje informacij v različnih medijih in iz različnih virov (zemljevidov, leksikonov, razpredelnic), branje uradnih, neuradnih, zasebnih in javnih besedil, glasno branje, branje in razumevanje piktogramov
Pisanje
Izpolnjevanje obrazcev, pisanje različnih vrst umetnostnih (pesmi, zgodbe …), avtorskih (članki, prispevki, seminarske naloge itn.) in uporabnih besedil (dopisi, prošnje za zaposlitev, življenjepis, voščila, opravičila), pisanje elektronskih sporočil, zbiranje, urejanje in zapisovanje informacij…
Poslušanje
Poslušanje in razumevanje sogovornika, iskanje in pridobivanje informacij, razumevanje osnovne nebesedne komunikacije, telefonski pogovor
Govorjenje
Sporazumevanje v skupini, govorno nastopanje, iskanje in pridobivanje informacij, izražanje misli, čustev, navodil in potreb, predstavljanje (sebe, dela, okolja, vsakdanjih dogodkov itn.), povzemanje in obnova besedila
izobraževalni film
V filmi se predstavi zdomka Danijela, ki se je po odločitvi v mladosti, da bo živela v Sloveniji, soočila z vprašanjem, kako povečati zmožnost sporazumevanja v maternem jeziku.
V filmu ob uspešni osebni zgodbi uporabnik video učnega gradiva sledi možnosti razvoja temeljne zmožnosti sporazumevanje v maternem jeziku in spoznava, kako ravnati, ko odlično obvladanje maternega jezika ni samoumevno.
Film traja 35 minut, posebej pa si lahko ogledate samo krajše posamezne dele (Izobraževalni del, Ponovimo).
KNJIŽICA Z OPISNIKI
Odrasli se v vsakdanjem življenju znajdejo v različnih sporazumevalnih položajih, v katerih berejo, pišejo poslušajo in govorijo.
V poštnem nabiralniku jih na primer pričakajo reklamne zgibanke in pomembni uradni dokumenti. Vsebino teh pošiljk morajo razumeti in ustrezno ovrednotiti: ali je to vsebina o prodaji, ali uradni poziv centra za socialno delo? Novemu gospodinjskemu aparatu so dodana navodila, ki nam omogočajo, da gospodinjski aparat – denimo pralni ali pomivalni stroj – sami usposobimo. Prav navodila nam pomagajo, da pravilno izpeljemo korake. Na televiziji ali radijskem sprejemniku zasledimo zanimiv recept za juho. Ali smo dovolj hitri, da slišano prepišemo na papir in si recept pripravimo za uporabo?
Kako dobro razvita pa je tvoja temeljna zmožnost sporazumevanja v maternem jeziku?
Izboljšaj svoje temeljne spretnosti
Temeljno zmožnost sporazumevanje v maternem jeziku lahko posebej razvijate v naslednjih programih za odrasle:
Programi
- Digitalna pismenost za odrasle
- UŽU – Izzivi podeželja
- UŽU – Moj korak
- UŽU – Most do izobrazbe
- UŽU – Delovno mesto
- UŽU – Beremo in pišemo skupaj
- UŽU – Razgibajmo življenje z učenjem
Več informacij
Več informacij o posameznih programih dobite pri vam najbližji organizaciji za izobraževanje odraslih, ki je vključena v javno mrežo za informiranje in svetovanje.
Seznam najdete na spletni strani ISIO.
KAJ SO POVEDALI?
˝Sporazumevanje v maternem jeziku po moje pomeni: širjenje besednjaka, imeti funkcionalno znanje slovnice, poznati funkcije jezika, pridobiti zavest o temeljnih vrstah besedne interakcije ter vrsti literarnih in neliterarnih besedil, poglavitnih značilnostih različnih slogov jezika ter spremenljivosti jezika in sporazumevanja glede na okoliščine.˝