O raziskavi

Zakaj Slovenija sodeluje, kaj raziskava meri in kako bodo uporabljeni rezultati.

Pomen sodelovanja Slovenije v PIAAC 2

Namen raziskave PIAAC 2 v Sloveniji je preučiti stanje ključnih spretnosti odraslih in tako omogočiti vpogled v zalogo človeškega kapitala odrasle populacije do vključno 65. leta starosti. Zanima nas predvsem, ali se stanje spretnosti odraslih glede na preteklost spreminja in izboljšuje. Zaradi mednarodne narave raziskave in ustrezne metodologije bomo pridobili primerjalne podatke, kam se na tem področju med drugimi državami članicami OECD in EU uvršča Slovenija.

Za spretnosti, ki jih preučuje raziskava PIAAC 2, je na splošno sprejeto, da so nujne za učinkovito delovanje odraslih v sodobnih družbah. Do zdaj so primerjave podatkov med državami vedno pokazale, da so države s povprečno visokimi rezultati pri spretnostih tudi ekonomsko uspešnejše.

Raziskava PIAAC 2 omogoča poglobitev razumevanja, kako se spretnosti razvijajo in ohranjajo skozi življenjski cikel odraslih ter kako uspešno odrasli uporabljajo znanje in spretnosti na delovnem mestu in v vsakodnevnem življenju. Zato so rezultati raziskave v pomoč načrtovalcem politik pri oblikovanju učinkovitejših izobraževalnih in drugih politik. Hkrati pa omogočajo znanstveno oporo in izhodišče za presojanje kakovosti, razvoj in implementacijo novih izobraževalnih pristopov in programov.

Za Slovenijo je sodelovanje v tej obsežni mednarodni raziskavi zelo pomembno zaradi več razlogov. V prvem ciklu raziskave PIAAC 1 v letih 2013–2016 so že bile izmerjene podpovprečne ravni spretnosti odraslih v državi, sedanje merjenje pa bo zaradi možnosti neposredne primerjave nekaterih spremenljivk natančno pokazalo, kakšen napredek je bil dosežen na tem področju. Raziskava omogoča tudi veljavno in zanesljivo primerjavo spretnosti odraslih med državami ter meri njihovo spreminjanje v posameznih časovnih obdobjih. Zato je Slovenija v Resoluciji o nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2022–2030 sprejela zavezo, da bo omogočila vključitev Slovenije v 2. cikel raziskave PIAAC in tako omogočila spremljanje učinkov ukrepov na področju izobraževanja odraslih v navedenem obdobju. Pričakuje se, da bodo empirični podatki, pridobljeni z raziskavo PIAAC, pomembno vodilo načrtovalcem politik v naslednjem desetletju na področjih izobraževanja, pa tudi dela, zaposlovanja, socialne varnosti, družinske politike, gospodarske rasti in inovacij.

Vsebina in potek raziskave

Raziskava preučuje obvladovanje naslednjih ključnih spretnosti za razumevanje in uporabo informacij, s katerimi se odrasli srečujejo v vsakodnevnem življenju in pri delu. Da bi te spretnosti lahko izmerili, raziskava obsega osnovni vprašalnik in naloge, ki jih samostojno rešuje respondent.

Besedilne spretnosti

so nujne za razumevanje in uporabo podatkov iz različnih besedil. Te spretnosti so nujno potrebne za razvoj drugih naprednejših spretnosti.

Matematične spretnosti

obsegajo razumevanje, uporabo, razlago in posredovanje različnih ter obsežnih matematičnih informacij in zamisli, s katerimi se odrasli pogosto srečujejo v vsakdanjem življenju.

Prilagodljivo reševanje problemov

se nanaša na različne problemske situacije v življenju odraslih, ko rešitve niso takoj na voljo in zahtevajo vključevanje miselnih procesov za opredelitev problema, iskanje informacij in uporabo rešitve v različnih informacijskih okoljih in kontekstih.

Komponente bralne in matematičnih spretnosti

Pri tem gre za najbolj osnovne bralne in matematične spretnosti.

Raziskava PIAAC 2 je trenutno v prvi fazi, v kateri poteka zahtevna prilagoditev mednarodne metodologije v slovenskem jeziku v skladu z Mednarodnimi tehničnimi navodili in smernicami, ki jih je zagotovil Mednarodni konzorcij PIAAC pri OECD. V nadaljevanju je načrtovano terensko zbiranje podatkov na velikem verjetnostnem vzorcu odraslih na območju celotne Slovenije, pri čemer se zagotavlja reprezentativnost po regijah, spolu, starosti in drugih kazalnikih ter predvideva visoka stopnja odzivnosti. V vseh postopkih terenskega zbiranja podatkov se zagotavlja najvišja raven kakovosti in natančnosti, s čimer se omogočajo primerljivost, reprezentativnost, veljavnost in zanesljivost zbranih podatkov na mednarodni ravni in longitudinalno.

V drugi fazi sta načrtovani priprava nacionalnih in primerjalnih analiz ter študij in objava izsledkov raziskave PIAAC 2. Podatki in analize bodo objavljeni v mednarodnem in posebnem nacionalnem poročilu ter v posebni znanstveni monografiji. Načrtovane so tudi predstavitve raziskovalnih izsledkov tako v strokovni javnosti in pri načrtovalcih politik kot tudi v širši laični javnosti, prek različnih komunikacijskih kanalov.

Financiranje in rezultati raziskave

Financiranje raziskave

Raziskavo PIAAC 2 financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino v letih 2025–2030 in Evropska komisija v okviru programa Erasmus v letih 2025–2027.

Rezultati raziskave

Rezultati raziskave za Slovenijo in države, ki sodelujejo v tem krogu PIAAC 2, bodo znani leta 2029. Rezultati iz preteklih ciklov so že objavljeni v različnih publikacijah OECD. Rezultati za Slovenijo iz prejšnjega cikla so objavljeni v tiskanih publikacijah in elektronskih objavah v digitalni bralnici ACS.

Za raziskovalce je posebej pripravljena mednarodna digitalna zbirka podatkov raziskave PIAAC. Na tej strani so prosto na voljo datoteke za javno rabo (PUF), zbirke mednarodnih spremenljivk, vprašalniki s splošnimi podatki in gradivo, potrebno za izvedbo statistične analize podatkov iz PIAAC 1 (2013–2018, ki vključuje 38 držav s Slovenijo) in iz PIAAC 2 (2021–2023, ki vključuje 31 držav brez Slovenije).

Raziskovalna skupina v Sloveniji

Vodstvo, koordinacija in posvetovalna skupina

Vodja raziskave: dr. Petra Javrh
Nacionalna koordinatorica raziskave: mag. Estera Možina
Nacionalni vodja vzorčenja: dr. Vasja Vehovar
Nacionalni vodja priprave baz podatkov: dr. Jernej Berzelak
Nacionalni IKT koordinator: Franci Lajovic
Optimizacija vzorca: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede; Andrea Ivanovska
Strokovna sodelavka teama PIAAC 2 ACS: mag. Jurka Pavlovčič Ilovar

Posvetovalna skupina ekspertov za posebna vprašanja

dr. Petra Javrh, Andragoški center Slovenije (vodja)
red. prof. dr. Polona Domadenik Muren, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
prof. dr. Marko Radovan, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
dr. Mojca Štraus, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino in Urad za razvoj in kakovost izobraževanja
mag. Tanja Čelebič, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
dr. Nataša Potočnik, dr. Tanja Rupnik Vec, mag. Estera Možina in mag. Jasmina Mirčeva, Andragoški center Slovenije